Nezgoda pri delu

Vsaka nezgoda pri delu predstavlja velik družbeni in gospodarski problem. Med nezgode pri delu štejemo vse poškodbe, ki so se zgodile na delovnem mestu med opravljanjem dela, kljub upoštevanju vseh varnostnih ukrepov.

Najpogostejše vzroke za nezgodo pri delu lahko razdelimo v dve skupini. V prvi skupini so vzroki, kjer prevladuje človeški dejavnik, v drugi skupini pa so vzroki, ki izvirajo iz človekovega delovnega okolja. Po zadnjih podatkih so najpogostejše nezgode pri delu razni zdrsi, spotiki in padci, pri čemer so najpogosteje poškodovani deli telesa prsti na roki.

Posledice nezgode pri delu so lahko zelo obsežne

Nezgoda pri delu je lahko zelo različno težka. Od običajnih in hitro ozdravljivih zvinov ali zlomov pa vse do bolj kompleksnejših poškodb, ki so nastale na primer zaradi padcev z višine. V tem primeru se lahko zgodi, da je delavec dalj časa odsoten z dela, kar vpliva na posameznika, njegovo družino in celotno družbo.

Pogosto se zgodi, da so zaradi nezgode pri delu vloženi tudi odškodninski zahtevki zoper delodajalca, vendar če je v tem primeru ugotovljena soodgovornost delavca, potem se to upošteva tudi pri odškodnini.

Prijava nezgode pri delu je za delodajalca izjemno pomembna

Kadar se zgodi nezgoda pri delu, je bistvenega pomena, da delodajalec nezgodo pri delu takoj prijavi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo vsakokrat, ko je delavec zaradi nezgode pri delu nezmožen za delo več kot tri delovne dni. Poleg običajnih nezgod pri delu je potrebno prijaviti tudi nezgodo pri delu s smrtnim izidom, morebitno kolektivno nezgodo ali pa ugotavljanje poklicne bolezni.

Nezgoda pri delu se prijavi tudi na podlagi obrazca Prijava nezgode – poškodbe pri delu, ki ga delodajalec izpolni v štirih izvodih in jih oškodovanec izroči svojemu osebnemu zdravniku. Tudi to prijavo je potrebno izpolniti čim prej, saj je podlaga za koriščenje pravic oškodovanca, ki mu pripadajo po zakonodaji.