Ljubosumje in medosebni odnosi

Vsakemu od nas se je že kdaj zgodilo, da je v partnerskih, prijateljskih, poslovnih ali družinskih odnosih doživel ljubosumje. To negativno čustvo nas dobesedno razjeda. Postanemo pretirano sumničavi, domala bolestno se vedemo. V nas se kar kopičijo še druga negativna čustva, od žalosti, jeze, zavisti do nasilja. Zaradi ljubosumja lahko trpijo vsi, otroci in odrasli.

Da, trpijo, pa še kako! Žene, če možje preveč “pogledujejo” za drugimi ženskami, še posebno na javnih mestih. Možje pa, ko so njihove partnerice tako privlačne, da mimoidoči “zgubljajo oči”. A to so le nedolžne okoliščine, ki seveda niso prijetne. Hujših pripetljajev zaradi ljubosumja je še nič koliko. Prepovedi izhodov, sledenje in zalezovanje, prisluškovanje, nenehen nadzor, brskanje po osebnih stvareh in še marsikaj. Ko pa se blago ljubosumje med partnerjema prelevi v agresijo, mučno trpljenje, postane skoraj patološko, potem je nujno, da se obrneta po strokovno pomoč.

Za vsakega od nas obstaja drugačen odgovor, od kod prihaja ljubosumje. Strokovnjaki se strinjajo, da korenine tega čustva segajo daleč nazaj, v naše najzgodnejše otroštvo. Baje je iz tega obdobja pomembno, kako smo osebno doživljali odnose s starši in drugimi, ki so nas vzgajali, kakšne predstave smo si ustvarili o ljubezni, medsebojnih razmerjih …

Ameriški psiholog Nando Zoosk je postregel z zanimivo razlago izvora ljubosumja. Psiholog je prepričan, da imamo v svojem telesu in mislih že stoletja dolgo zapis o uspešnem preživetju in parjenju in tako kot v neandertalskih časih tudi zdaj čuvamo svojega partnerja. Ker je bila življenjska doba naših prednikov tako kratka in so bili zmenki redki, so si lahko le ob redkih priložnostih izbrali še eno družico. Zato so se menda do potankosti izurili v ljubosumnosti (seveda so znali pretiravati) in se zaščitili pred nezvestobo svojega partnerja, saj je bila konkurenca res močna.

0 Comments

Leave a Reply

Your email address will not be published.